Ali res ne moremo biti zgolj razumski?
Včasih lahko opazimo, da ljudje poskušajo dati svoja čustva na stran (jih le rahlo pokažejo ali izrazijo) ali se jim v celoti izognejo in ostajajo razumski. Pri tem ne gre za to, da bi se želeli namerno izogibati čustvom, ker v njih nebi prepoznali smisla ali pa bi se bali njihovih posledic. Vedeti in razumeti je potrebno, da čustvena otopelost ali hladnost pri ljudeh pogosto ni zavestno izbrana, temveč je postala način njihovega preživetja.
S tovrstno držo ni nič narobe in posameznik lahko z njo sam dobro shaja, tudi probleme odlično rešuje na način racionalizacije in intelektualizacije. Težava pa nastane, ko je takšen posameznik v partnerskem odnosu, ker takšna drža pogosto povečuje jezo in frustracijo pri drugem partnerju. Zanj namreč čustvena neodzivnost ali celo nedostopnost ljubljenega bitja predstavljata vir nevarnosti. Občuti strah pred izgubo čustvenega stika, zato posledično povečuje njegove občutke jeze in nemoči, ko obupano išče načine, kako se ponovno povezati s partnerjem. Povežemo se namreč lahko le na čustvenem nivoju!
Ob čustvih jeze in frustracije se bo partner, ki je racionalen, pogosto umaknil. In bolj kot se bo čustveno, fizično umikal, več frustracije in jeze se bo prebujalo pri drugem partnerju, to pa ju bo vodilo v neproduktivne vzorce interakcij (bolj kot se umikaš, bolj sem jezna in bolj kot sem jezna, bolj se ti umikaš in tako dalje gre v neskončnost začaran krog).
Kako najti pot iz začaranega kroga neustreznih interakcij?
V procesu partnerske terapije pomagamo »racionalnemu« partnerju, da ob varni figuri terapevta dobi tudi varen prostor za prepoznavanje in odkrivanje svojih zaščitnih mehanizmov, sprožilcev, ki vodijo v čustveni umik, podpiramo ga za prepoznavanje čustev in telesnih občutkov, ki se prebujajo v partnerskem odnosu, k iskanju pomenov čustev, ter k načinom, kako jasno signalizirati partnerju svoje občutke in navezovalne potrebe. Ključno je namreč, da se partner lahko nanje uglasi in se ustrezno odzove.
Na čustva osredotočen terapevt v začetku procesa par spodbuja k prepoznavanju in pridobitvi kontrole nad vzorci, nato pa ju vodi in usmerja v procesu tako, da skupaj preobrazita nefunkcionalne vzorce (v katerih so prevladovali čustvena distanca, neodzivnost in izogibanje čustvenemu stiku) v pozitivne, funkcionalne vzorce, ki preobrazijo ljubezenski odnos v varno bazo in varen pristan za oba.
Če v svojem partnersvu zaznavata podoben problem, vama partnerska terapija lahko močno koristi. Klikni tukaj in preberi več!